Delovanje žerjava viličarja je odvisno predvsem od nadzornega sistema za centralno upravljanje opreme, ki izvaja naloge, kot so vhodno skladiščenje, izhodno iskanje in ravnanje s tovorom v skladu z operativnimi zahtevami skladišča. Operaterji vnašajo ukaze prek nadzorne plošče, sistem pa določi zaporedje delovanja žerjava na podlagi lokacije tovora in ciljne reže za shranjevanje. V visoko avtomatiziranih visoko{2}}regalnih skladiščih lahko žerjav viličarja tudi prejema naloge neposredno iz sistema za upravljanje skladišča (WMS) in samodejno izvaja ustrezne operacije v skladu s prednastavljenimi programi.
Za začetek žerjav viličar uporablja svoj potovalni mehanizem, da se premakne na določen položaj hodnika; dvižni mehanizem nato prilagodi višino tovorne ploščadi, da poravna vilice s ciljno režo za shranjevanje. Pri izhodnih operacijah se vilice razširijo proti regalu, da pridobijo paletiziran tovor in se nato umaknejo; za vhodne operacije žerjav prevaža tovor v določeno režo in razširi vilice, da tovor položi na regal. Po opravljeni nalogi žerjav viličar nadaljuje z naslednjim ukazom, kar omogoča neprekinjeno skladiščenje in odvzem tovora.
Glede na raven nadzora so operacije žerjava viličarja na splošno razvrščene v ročne, pola{0}}avtomatske in samodejne načine. Ročno upravljanje vključuje osebje, ki nadzira opremo za izvajanje določenih premikov, zaradi česar je primerna za naloge, kot sta zagon in vzdrževanje opreme. Pol-avtomatsko delovanje zahteva človeško posredovanje za določene korake, medtem ko nadzorni sistem obravnava preostala dejanja. Pri samodejnem delovanju sistem avtonomno izvaja premike-vključno s potovanjem, dviganjem in iztegovanjem/namikanjem vilic-na podlagi prednastavljenih programov. Ustrezen način delovanja je izbran na podlagi dejavnikov, kot so obseg skladišča, operativne zahteve in stopnja avtomatizacije.
